Teološki simpozij

Gospodovo leto 2006 ? zgodovinsko leto nove organiziranosti Cerkve na Slovenskem: ?aggiornamento? in novo vetje Duha?
Teološki simpozij ob 10-letnici nove razdelitve škofij

Papež Benedikt XVI. (2005-2013) je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije in obenem imenoval tudi tri nove škofe ordinarije. V okviru dotedanje ljubljanske nadškofije je ustanovil novomeško škofijo s sedežem v Novem mestu. Za ordinarija je imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja msgr. Andreja Glavana. Dotedanjo mariborsko škofijo pa je razdelil na tri dele: na novo sta nastali celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Za škofa ordinarija v Celju je bil imenovan dotedanji mariborski pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Anton Stres, za ordinarija v Murski Soboti pa dotedanji rektor Bogoslovnega semenišča v Mariboru msgr. dr. Marjan Turnšek. Mariborska škofija je z razdelitvijo postala nadškofija in metropolija, takratni mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger pa nadškof metropolit.

Program simpozija

Ob 09.00: molitev in pozdrav (nad)škofa
Od 09.10 - 09.35: Vloga škofije v 21. stoletju (dr. Bogdan Dolenc)
Škofija je prva stopnja oblikovanja institucionalnega okvira Cerkve. Preden so zaživele župnije, se je Božje ljudstvo zbiralo okoli osebe in službe škofa. 2. vatikanski koncil je v polnosti ovrednotil službo škofa in s tem poglobil ekleziologijo škofije. Ta bo tudi v prihodnosti delna Cerkev, zgrajena po podobi vesoljne Cerkve in ohranjajoč občestvo z drugimi škofijami in rimskim škofom. Vendar Cerkev ostaja živa le, če je pripravljena na nenehno prenovo, tudi glede institucionalnih oblik. Škofija prihodnosti bo morala biti inovativna glede strukturnih reform (npr. oblikovanje ?zvez? ali ?skupin župnij?). Oblikovati bo morala močan čut odgovornosti vseh sodelujočih. Več razlogov govori v prid temu, da bo šel razvoj v smer v povprečju manjših škofij in večjih oziroma razširjenih župnij.

Od 09.35 - 10.00: Itinerarij ustanavljanja novih škofij pred 10-leti (dr. Bogdan Kolar)
Predavanje bo predstavilo čas priprave dokumentacije in utemeljitve za ustanovitev novih cerkvenih središč na Slovenskem. Orisan bo širši okvir ustanavljanja novih škofij v Cerkvi v nekdanjih komunističnih deželah vzhodne Evrope in posebni razlogi, ki so bili odločilni za Cerkev na Slovenskem.

Od 10.00 - 10.25: (Ne)potrebnost ali (ne)smiselnost novih škofij v Cerkvi na Slovenskem (dr. Matjaž Ambrožič)
Od 10.25 - 11.00: odmor

Ob 11.00 - 11.25: Prvi sadovi (prednosti in pomanjkljivosti) novo nastale organiziranosti Cerkve na Slovenskem (dr. Marjan Turnšek)
Po desetih letih samostojnega življenja takšnega organizma kot je škofija, je preuranjeno ?pobirati? sadove ali podati oceno o novem življenju takšne ustanove. A kljub temu se v dekadi let le marsikaj zgodi. Zato bo v kratkem pregledu predstavljeno nekaj vidikov in ugotovitev, ki jih v novo oblikovanih krajevnih Cerkvah prepoznavajo kot prve sadove na področju organiziranja škofijskega življenja v novih okvirih ali na področje drugačnih pogojev in možnosti v pastoralnem delovanju in prav tako na področje personalnih vprašanj. Vse pa bo nekoliko obarvano z osebno izkušnjo.

Od 11.25 - 11.50: Pastoralni pomen novih škofij v luči nove evangelizacije (dr. Andrej Šegula)
Kot povod za nastanek novih škofij so bili tudi pastoralni razlogi (večja fleksibilnost, večja komunikacija , ?bližina? škofa - pastirja ? ). Gotovo je šlo za modro presojo. Vse to pa v luči iskanja novih oblik in načinov oznanjevanja, evangelizacije. Deset let je obdobje, ki ?pričakuje? svojo evalvacijo. Pogledali bomo, če smo izziv novih možnosti, znali dobro izkoristi v korist Evangelija. Po drugi strani pa je lahko en pregled tudi priložnost, da ob novih spoznanjih, usmerimo pogled v jutrišnji dan in poiščemo (skupaj iščemo) odgovore na izzive, ki se nam postavljajo danes in jutri.

Od 11.50 - 12.20: Škofija kot kulturno-regijsko središče (mag. Branko Cestnik)
Bi Rim po politični, gospodarski in kulturni plati še bil Rim, če v njem ne bi bilo papeža? Versko središče že iz čisto praktičnih razlogov postane regijsko in kulturno središče ter vpliva na določen tip gospodarstva. Velja pa tudi obratno: regijsko in kulturno središče kliče po tem, da bi bilo tudi versko središče. Kako so v to logiko stopile tri nove slovenske škofije? So novi škofijski sedeži prispevali k večji regijski moči in nacionalni prepoznavnosti mest, kjer imajo sedež? Če je to še prezgodaj soditi, kakšne so tendence in kakšni naj bodo pastoralni kriteriji?
Od 12.20 - 13.00: pogovor
Od 13.00: kosilo

Simpozij bo potekal v Veržeju: v sredo, 13. aprila 2016 (od 9. do 13. ure).

prof. dr. Slavko Krajnc
koordinator simpozija