SV. NEŽA

devica in mučenka

+ ok. 304

Sv. Neža je živela na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Bila je iz plemenite rimske rodbine in že kot otrok krščena. V rani mladosti je Kristusu obljubila večno devištvo in stara komaj trinajst let z življenjem pričevala za Kristusa. Zaradi njene neomajne vere so jo, najverjetneje okrog leta 304, mučili in ji nato z mečem odsekali glavo. Izročilo pravi, da je pogumno in brez solza stopila pred krvnika, molila in sklonila tilnik. Starši so jo pokopali na vrtu svoje pristave ob Nomentanski cesti v Rimu. Konstancija, hči prvega krščanskega cesarja Konstantina, pa je nad njenim grobom postavila baziliko.

Slovensko ime Neža izhaja iz latinskega imena Agnes, slednje pa izhaja iz grške besede »agne«, kar pomeni čista, nedolžna, ali iz latinske besede »agnus«, kar pomeni jagnje. Zato sv. Nežo najpogosteje upodabljajo z jagnjetom v naročju ali poleg nje. Na ta način je predstavljena kot Kristusova nevesta ali zaročenka Božjega Jagnjeta. Na upodobitvah sta ob njej tudi meč in palmova veja kot atributa mučeništva in zmage.

Sv. Neža je zavetnica deviške čistosti, na kar na upodobitvah kaže tudi belo jagnje v njenem naročju. Je tudi zavetnica vrtnarjev. Slovencem je postala varuhinja ovac, zavetnica pastirjev in ovčarjev.

Danes godujejo vsi, ki nosijo ime: Neža, Nežka, Nežika, Nela, Neli, Agnes, Agneza, Janja, Ines (španska različica).