SV. TARAZIJ (TARAS)

Tarazij se je rodil leta 730 v Carigradu. Njegov oče je imel pomembno službo mestnega prefekta, tako da je Tarazij bil deležen vse potrebne izobrazbe. Po končanem šolanju se je posvetil državi. V zapisih je prvič omenjen leta 784, ko je bil star že 54 let. Takrat je bil na zaupnem položaju prvega tajnika cesarice Irene in njenega sina Konstantina VI.
Cesarica Irena je v Cerkvi odpravila prepoved čaščenja svetih podob. Tako se je vzhodna Cerkev vrnila k edinosti z Rimom. Nalogo ponovne krščanske sloge je uspešno izpolnil njen tajnik Tarazij. Ko se je carigrajski patriarh Pavel IV. zaradi bolezni umaknil v samostan, je za svojega naslednika cesarici predlagal Tarazija. Tako ga je škofijski zbor izvolil za carigrajskega patriarha. Za škofa je bil posvečen leta 784 in se je takoj začel pripravljati na koncil, kjer bi se naj odločalo o svetih podobah. Koncil, ki je bil sklican avgusta 786. leta, je bil zaradi vdora vojakov neuspešen. Prenesli so ga v Nicejo, kjer je bil tudi prvi splošni koncil. Drugi Nicejski koncil je tako potekal od 24. septembra do 23. oktobra 787. Na njem so razglasili nauk o čaščenju svetih podob in nekatere verske resnice in cerkvene predpise. Za uspeh tega koncila je imel velike zasluge tudi patriarh Tarazij. Njegova patriarška služba je trajala 22 let. Močno si je prizadeval za izboljšanje verskega življenja in discipline. Veliko je hodil med ljudi in skrbel za reveže. Več let je potrpežljivo prenašal bolezen in ko je 18. februarja 806 umrl, ga je ljudstvo imelo za svetnika. Njegov spomin se obhaja 25. februarja, na spominski dan njegovega pogreba.

Danes godujejo redki, ki jim je ime Tarazij ali Taras.